Živimo v času nenehnega hitrega spreminjanja medijske krajine v svetu, Evropi in Sloveniji. Novi predlog Zakona o medijih čaka na parlamentarno obravnavo, v kratkem se nam obeta nov predlog novele Zakona o RTV, v preizkusnem obdobju je tudi Evropski akt o svobodi medijev. Trenutek je torej pravi, da zberemo pomembne akterje medijske zakonodaje v Sloveniji in premislimo, česa si na področju medijske zakonodaje želimo in česa ne, kaj pričakujemo od politike in državnih institucij, kaj od medijskih organizacij, kaj od digitalnih platform in ne nazadnje, kaj lahko za izboljšanje stanja na področju medijev in javnega komuniciranja storimo državljani ter državljanke.

Na posvet posebej vabimo izbrane akterje, ki so v času javne razprave o predlogu novega Zakona o medijih prispevali tehtne predloge in odpirali zanimive perspektive, pa tudi predstavnike družbenih skupin, ki so pogosto prezrte, kot so na primer ranljive skupine, nevladne organizacije s področja človekovih pravic, lokalni in specializirani mediji ter strokovna združenja.

Posvet organiziramo na Fakulteti za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, v četrtek, 28. novembra 2024, s pričetkom ob 14. uri.

Posvet, na katerega bodo vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za kulturo, bo razdeljen na dva dela. Na uvodu vsakega izmed njih bomo predstavili preliminarne ugotovitve naše raziskave, ki je temeljila na intervjujih z akterji, ki so se oglasili v javni razpravi ob predlogu novega Zakona o medijih (ZMed-1).

Potek dogodka

Uvodni nagovori: 14.00 – 14.15

Slavko Splichal (vodja Centra za Raziskovanje družbenega komuniciranja), predstavnik_ca Ministrstva za kulturo, predstavnik_ca Fakultete za družbene vede.

1. DEL: 14.15 – 15.45: Pluralnost perspektiv medijskih in novinarskih akterjev

Kompleksne tehnološke in družbene spremembe v zadnjih letih so pripeljale do tega, da so nekatera najbolj temeljna vprašanja glede statusa medijev in novinarstva postala še bolj kompleksna in večplastna. Kako v času hibridnih medijskih sistemov opredeliti vlogo medijev in novinarstva? Kako, izhajajoč iz te definicije, podeljevati privilegije in statuse posebnega pomena? Kako financirati medije in novinarstvo? Kakšno vlogo naj predstavniki medijev in novinarstva zavzamejo v odnosu do države in kako bi morali predstavniki države strukturirati razpravo z omenjenimi akterji? V iskanju odgovorov na ta vprašanja smo povabili medijske in novinarske akterje, ki se s takšnimi izzivi srečujejo na vsakodnevni ravni.

Udeležbo so potrdili Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji – Oštro, Časoris, Društvo novinarjev Slovenije, Radio Sora, Radio Študent, Sindikat novinarjev Slovenije, Siol.net.

ODMOR: 15.45 – 16.00

2. DEL: 16.00 – 17.30: Pluralnost perspektiv civilne družbe na področju medijske zakonodaje

Evropska medijska zakonodaja je utemeljena na kompleksnih normativnih idealih medijske pluralnosti, svobode in javnega interesa ter na ideji spoštovanja človekovih pravic. Področje delovanja medijev je močno prepleteno s številnimi drugimi družbenimi podsistemi, zato je ključno, da se pri oblikovanju medijskih politik aktivno vključuje tudi organizacije civilne družbe, ki so aktivne na področju zagovorništva človekovih pravic, transparentnosti delovanja, zaščite pravic manjšinskih in depriviligiranih skupnosti ter predstavnikov specifičnih medijskih poklicev.

Udeležbo so potrdili Društvo Asociacija, Državljan D, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor, Združenje slovenskih filmskih ustvarjalcev.

ORGANIZACIJA DOGODKA: Jernej Kaluža, Nana Čemas, Nina Žnidaršič, Jernej Amon Prodnik, Slavko Splichal

NASLOVNA SLIKA: Nana Čemas

Dogodek je organiziran v sklopu projekta Medijska krajina v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo (CRP V5-2297), ki ga vodi prof. dr. Igor Vobič. Projekt sofinancirata ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.